»Vedno mi je dajal napotke tako, da mi je še malo več straha vlil. V bistvu pa me ni bilo strah.«

»Kako pa naj nekomu razložim, da me je strah v trgovino, strah čez cesto, tudi tuširanja?«

»Vsi poslušamo, da nas ne sme biti strah, ta predstava pa govori, da ni nič narobe, če te je strah. V bistvu nam dovoli, da smo prestrašeni.«

»Strah nas je čustev, ampak to je Slovence vedno, v času korone pa nas je strah še bolj. Navadili smo se na strah in na neobčutljivost. Danes nas trupla na naših mejah več ne ganejo. To se ne bi smelo zgoditi.«

»Brez strahu, brez terorja, ulica je za ljudi.«

»Ne moremo hoditi po ulici, ne da bi nas bilo strah.«

»Ni me strah smrti, strah me je zgolj tega, da bom morala nehati peti.«

»Ne vem, kaj naj storim; v vsakem trenutku lahko umremo. Ljudje stradajo. Strah me je ostati, strah pa me je tudi oditi.«

»Res bi morala mogoče malo natančneje napisati, da je to krožilo po socialnih omrežjih, zato sem tudi na to temo postavila poslansko vprašanje, je pa mogoče bilo videno kot trditev, jaz tega ne trdim, ampak policija v zadnjem času več teh podatkov ne objavlja, jih pa je vedno in se sprašujem, zakaj jih ne objavlja.«